Markovi kuli

Severozapadno od gradot Prilep, na severniot del nad Varo{, se izdiga mesnosta Markovi Kuli, eden od naj`ivopisnite srednovekovni gradovi - tvrdini vo Makedonija. Pretstavuva 120 - 180 metri visok rid, opkru`en so strmni padini pokrieni so monumentalni granitni karpi. Do gorniot del od nekoga{nata naselba mo`e da se dojde od nejziniot severen i ju`en del.

Niz ~etirideceniskite arheolo{ki istra`uvawa, otkrieni se ostatoci koi{to uka`uvaat na postoewe na ranoanti~ka naselba - Keramija. Vo rimskiot period, ovaa mala selska naselba se pro{irila vo jugozapadnoto podra~je, za {to svedo~at pronajdenite mermerni ukrasi od edna ranohristijanska bazilika.

Obyidieto na ovoj teren poteknuva od XIII do XIV vek i se nao|a vo dobra sostojba. Yidovite se so {iro~ina od okolu eden metar, izgradeni od poslab varoven malter i se potpiraat na golemite varovni karpi.

Akropolata bila podelena na pomali prostorii so vnatre{ni pregradni yidovi. Tuka se nao|al i dvorecot na kralot Volka{in i Marko. Slo`enata osnova na vlezniot portal govori za pove}e dograduvawa i rekonstrukcii na prostorot. Spored nekoi istoriski naodi, ovaa tvrdina, do vtorata polovina na XIII vek, pa i podocna, ja branele samo 40 vojnici.

Naselbata bila smestena ju`no od akropolata, raspolo`ena na okolu 3,6 hektari. Na nejziniot severen yid stoi dvojna porta, kako i golema stra`arska ku}a, postavena pome|u vlezovite. Na ju`niot yid stojat dobro so~uvani tri kuli.

Najdolniot pojas na obyidieto se sostoi od niza kusi yidovi vle~eni vo iskr}ena linija. Vo zapadniot del se nao|aat grobovi vse~eni vo karpa. Vo XIV vek, ovoj del slu`el kako privremeno pribe`i{te na okolnite `iteli od turskata naezda.

Po smrtta na kralot Marko, vo 1395 godina, ovaa naselba bila zazemena od turskata stra`a, poradi {to `ivotot vo nea zgasnal vo celost. @itelite na nekoga{nata naselba svoe zasolni{te pobarale vo bliskata okolija. Taka, vo podno`jeto na Markovi Kuli, se razvila naselba so razret~ena struktura, podelena vo nekolku maala vo koi sekoe imalo svoja crkva. Ovaa nova naselba od XIV vek go dobila imeto Varo{, ime pod koe i den denes taa postoi.

D. Kareva

 

avtori koristena literatura blagodarnost
proekti so koi sorabotuvavme kontakt mo`nost za reklamirawe

© Vertikala - napredni idei i tehnologii

hostiraweto na ovoj sajt e sponzorirano od  on-net (www.on.net.mk)

Site prava se zadr`ani. Ne e dozvoleno reproducirawe na ovoj sajt ili negovi delovi, vo originalna ili obrabotena forma, so koristewe na koj i da e metod, bez prethodno pismeno odobrenie od avtorite. Koristeweto na materijalite od ovoj sajt se dozvoluva, bez ograni~uvawa za privatni i nau~ni potrebi.