Katedralnata crkva Sv. Sofija
| Koga se zapo~na so ~istewe i konzervacija na ohridskata katedrala pred pet decenii, pred o~ite na javnosta se otkri eden od najgolemite kompleksi na fresko`ivopis na evropskata i vizantiskata umetnost od XI vek. Postarite freski od XI vek, kako i onie od XIV vek predizvikaa isklu~itelno vnimanie i nabrgu dobija ugledno mesto vo site svetski nau~ni izdanija. |
|
|
|
Crkvata e posvetena na Sv. Sofija, t. e. Hristos kako Bo`estvena Premudrost i e podignata vrz temeli na ranohristijanska bazilika. Vo vremeto na makedonskiot car Samuil slu`ela kako katedralna Patrijar{iska crkva, koj kon krajot na H vek svojata prestolnina od Prespa ja prenel vo Ohrid.
Dene{niot izgled e izveden po padot na Samuilovoto carstvo, a toa e vremeto na ohridskiot arhiepiskop Leon (1037
- 56), koj go obnovil i pro{iril ovoj katedralen hram.Vo
XI vek Sveta Sofija bila “Golema crkva” na Ohridskata arhiepiskopija pod ~ija dieceza vo toa vreme bila teritorijata od Dunav do albanskite bregovi i Solunskiot Zaliv. Vo tekot na narednite vekovi, ovaa crkovna organizacija u`ivala golem ugled vo pravoslavniot svet, a ohridskite poglavari - arhiepiskopi go istaknuvale nejzinoto justinijansko poteklo. Nejziniot prestol go zazemale najistaknati li~nosti na isto~nata ekumena.Crkvata Sv. Sofija imala forma na tribrodna bazilika, so transept, kupola i galerii na bo~nite brodovi, a u{te vo
XI vek imala i priprata. Vo vtorata polovina na XV vek e pretvorena vo xamija i toga{ se izvr{eni najgolemite izmeni. Site freski bile pokrieni so var, kupolata na crkvata e sru{ena i sramneta so pokrivot, dodeka pak starata oltarna mermerna pregrada, so plasti~na dekoracija bila otstraneta, a nad severozapadnoto kube bilo podignato minare. Nekoga{niot amvon na crkvata vo naosot, dobil funkcija na turski minbar.Ktitorot na `ivopisot, arhiepiskopot Leon, eden od najobrazovanite lu|e vo toa vreme, neposredno vlijael vrz izborot na tematskite celini i rasporedot na naslikaniot fresko`ivopis.
Pove}e od {eesetina naslikani figuri na najistaknati patrijarsi, episkopi i |akoni se rasporedeni na dolnite povr{ini na site delovi vo oltarskiot prostor. Najbrojni i najugledno mesto, vo centralniot del na oltarot, se likovite na poglavarite na Carigradskata patrijar{ija: Sv. Vasilij Veliki, Sv. Jovan Zlatoust i Sv. Grigorij Bogoslov, naslikani vo dolniot pojas, me|u prozorite na glavnata apsida.
Figurite na {estminata rimski papi se naslikani vo bo~niot prostor na |akonikonot; so toa se odrazuva odnosot me|u Carigradskata i Rimskata crkva, pred rascepot vo 1054 godina. Vo pomal broj ovde se zastapeni i pretstavnici na Aleksandriskata, Erusalimskata i Antiohiskata patrijar{ija, na Kiparskata arhiepiskopija i na starite ugledni maloaziski episkopii. Me|u ovie velikodostojnici se i likovite na slovenskite prosvetiteli
- Sv. Kiril Filozof, Sv. Metodij i nivniot u~enik Sv. Kliment Ohridski - na ju`niot yid od |akonikonot.Vo sredi{niot pojas na glavniot oltarski prostor, na isto~nata, ju`nata i severnata strana se razvivaat kompozicii so evharisto~no i liturgisko zna~ewe. Najpopularni i za posetitelot najbliski po svojot karakter se scenite:
“Svetite Trojca” vo vid na tri angeli vo poseta na Avram, “Gostoqubieto Avramovo” i “@rtvata Avramova”, “Trojcata Evrei - Ananij, Azarij i Misail vo ognena pe~ka” i “Skalite na Jakov”. Na severniot yid od oltarniot prostor ilustrirani se dve kompozicii posveteni na avtorite na pravoslavnata liturgija. Prvata ja pretstavuva “Slu`bata na Sv. Vasilij Veliki”, a na vtorata se identifikuva figurata na “Sv. Sofija Premudrosta Bo`ja”.Osnovna kompozicija vo apsidata ja pretstavuva
“Pri~estuvaweto na apostolite”, so Hristos vo sredinata kako go blagoslovuva lebot, a povorkite na apostolite gi predvodat Petar i Pavle. Vo {kolkata na apsidata, na prestolot, sedi Sv. Bogorodica, naslikana so maliot Hristos pred sebe. Od ju`nata i severnata strana, vo ritmi~en let, nim im se poklonuvaat po pet angeli, naslikani po dol`inata na glavniot oltarski prostor.Od dekoracijata na protezisot vo kogo bile ilustrirani scenite na ^etiriesette ma~enici, najubavo e za~uvana osnovnata pretstava, so nivnite izma~eni, smrznati likovi na Sevastiskoto Ezero. Nad niv e naslikan Hristos koj im deli ma~eni~ki kruni.
Vo |akonikonot bilo pretstaveno `itieto na Sv. Jovan Krstitel.
@ivopisot vo naosot pretrpel najgolemi o{tetuvawa. Slikata na Uspenieto na Presveta Bogorodica koja se nao|a na zapadniot yid, spa|a me|u najstarite kompozicii na ovaa tema vo vizantiskata umetnost.
Vo staroto slikarstvo na Sveta Sofija
- od XI vek posebno vnimanie zaslu`uvaat dvete pretstavi na Sv. Bogorodica so deteto Hristos: edna na severniot stolb, do samiot ikonostas, a drugata, nad zapadniot vlez, vo pripratata.Ohridskata katedrala Sv. Sofija vo 1313
- 14 godina, od strana na Ohridskiot arhiepiskop Grigorij I, veli~estvenata priprata, e edna od najubavite gradbi od toj vid, vo vizantiskata i makedonskata graditelska kultura. Dekorativnosta i ritmikata na fasadata, yidana od tuli i debeli spojnici na malter, ja zajaknuva horizontalnata niza na plitkite ni{i koi se vpe~atlivi so svojata polihromija.Spratot na nejziniot narteks i paraklisot na Jovan Oliver, dobile slikarska dekoracija u{te kon sredinata na
XIV vek. Paraklisot e posveten na Sv. Jovan Prete~a, a vo nego se naslikani reprezentativnite portreti na ktitorot, despot Oliver, negovata `ena - Ana Marija, sinovite Krajko i Damjan i toga{niot ohridski arhiepiskop Nikola.Spratot na narteksot e `ivopisan vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Nikola. Na svodovite na pripratata se naslikani
“Sedumte vselenski sobori”, Pokajanieto na David - kade poradi svojata gre{na qubov so Vitsaveja, `enata na eden vojnik, carot David, vo stav na dlaboko pokajuvawe, kle~i pred stariot prorok Natan. Zad niv, edna krilesta personifikacija go zapira angelot koj saka so me~ot da ja ispolni Bo`jata kazna. Na me~ot {to go dr`i angelot e ispi{ano imeto na zografot Jovan Teorijan.Prviot pojas od pripratata go opfa}aat likovi na monasi, pustino`iteli i crkovni poeti.
Dekoracijata na Grigorievata galerija pretstavuva posledna golema slikarska celina na crkvata Sv. Sofija. Iako dosta o{teteni, freskite ni ovozmo`uvaat da gi sogledame golemite vrednosti na ovoj kompleks.
Vo prviot pojas
- na isto~nata, ju`nata i zapadnata strana e naslikan golemiot ciklus za Starozavetniot Josif. Isto taka tuka e ilustriran ciklusot “Kanonot na razlu~uvawe na du{ata od teloto”, sostaven od pesni koi zboruvaat za sudbinata na du{ata po napu{taweto na teloto. Na severniot yid kako centralna pretstava e naslikan “Dejzisot” - Stra{niot sud i na zapadnata strana e naslikan friz od dvaeset dopojasa na ma~enici i isceliteli me|u koi Sv. Kuzman i Damjan i Sv. Naum Ohridski.Freskite na Grigorievata galerija se delo na ohridskite rabotilnici, na u~enicite na zografot Jovan Teorijan i na negoviot krug.
G. Angeli~in-@ura
© Vertikala - napredni idei i tehnologii
hostiraweto na ovoj sajt e
sponzorirano od 
Site prava se zadr`ani. Ne e dozvoleno reproducirawe na ovoj sajt ili negovi delovi, vo originalna ili obrabotena forma, so koristewe na koj i da e metod, bez prethodno pismeno odobrenie od avtorite. Koristeweto na materijalite od ovoj sajt se dozvoluva, bez ograni~uvawa za privatni i nau~ni potrebi.
